Svetovalec

Če imamo v stanovanju mlačne ali hladne radiatorje je treba najprej preveriti, ali je v njih zrak in jih odzračiti. Če tudi potem radiatorji ne bodo topli, je razlog lahko v napačni nastavitvi termostatskega ventila, lahko pa je ta samo dotrajan. Če radiator ne bo topel niti po nastavitvi termostatskega ventila ali njegovi menjavi, je težava drugje.

Kaj so lahko razlogi?

Radiator je lahko hladen, ker je pretok vode do njega premajhen. Če je dovodna cev do radiatorja hladna, to potrjuje, da je pretok vode premajhen. Glavni razlog za to je nepravilno delovanje ogrevalnega sistema, ki tistim stanovanjem, ki so bližje kotlovnice in v nižjih nadstropjih dovaja več toplote oziroma je pretok do njihovih radiatorjev večji, kot tistim, ki so od kotlovnice bolj oddaljeni. Ogrevalna voda teče po poti, kjer je najmanjši hidravlični upor, to je po najkrajši poti. Zato od kotlovnice ali toplotne postaje najbolj oddaljeni radiatorji ne dobijo dovolj ogrevalne vode oziroma toplote. Temu pravimo, da je ogrevalni sistem hidravlično neuravnotežen.  

Stanovalci v hladnih stanovanjih se običajno o težavi posvetujejo z upravnikom, ta pa z upravljavcem kotlovnice ali toplotne postaje. Rezultat tega je pogosto napačno ukrepanje. Med napačnimi ukrepi so zvišanje temperature ogrevalne vode, vgradnja močnejše obtočne črpalke in zgolj namestitev termostatskih ventilov. Zvišanje temperature ogrevalne vode sicer zagotovi, da bodo toploto dobili tudi do zdaj hladni ali mlačni radiatorji, hkrati pa bodo tisti, ki so bližje kotlovnici postali še bolj vroči. Težava je torej delno rešena, vendar se zaradi takšnega ukrepa poveča raba energije in s tem stroški za ogrevanje.

Če vgradijo močnejšo obtočno črpalko, se bo povišal tlak v sistemu, neenakomernost pretoka pa bo ostala enaka, pojavila pa se bo dodatna težava, to je piskanje in šumenje v radiatorjih, hkrati se bo učinkovitost celotnega sistema zmanjšala. Tudi zgolj namestitev termostatskih ventilov ni zadostna rešitev. Rezultat je piskanje ventilov, težava pa ni odpravljena.

Edina dobra in dolgoročna rešitev je hidravlično uravnoteženje sistema skupaj z namestitvijo termostatskih ventilov na vse radiatorje. Ta rešitev pa v blokih pogosto ni izvedena. Pravilnik, ki zapoveduje namestitev delilnikov namreč ne zapoveduje niti termostatskih ventilov niti hidravličnega uravnoteženja. Oba ukrepa sta zgolj priporočilo. Poleg tega je pogost razlog, da se lastniki ne odločijo za hidravlično uravnoteženje, njegov strošek.

Poleg tega je strošek za hidravlično uravnoteženje pogosto razlog, da se lastniki stanovanj zanj ne odločijo. Razlog pa je tudi ta, da večina o hidravličnem uravnoteženju ne ve nič ali pa premalo, da bi o tem sploh lahko odločala. Poleg tega, da hidravlično uravnoteženje zagotovi enakomerno toploto v vseh ogrevalih, ne glede na njihovo lego, in s tem ugodne bivalne pogoje, prispeva tudi k zmanjšanju rabe energije za ogrevanje in k bolj pravični delitvi stroškov v bloku. V povprečju so stroški ogrevanja nižji za 10 do 15 odstotkov.