Ko zasveti žarnica
Žarnica ali svetilka z žarilno nitjo pretvarja električno energijo v svetlobo. Izdelana je iz stekla, ki je lahko prozorno, v katerem je volframova žica. Njeno vsebino predstavlja vakuum ali plin (večinoma je to argon), ki zmanjšuje izparevanja in hkrati predstavlja preventivo pred oksidacijo žarilne niti.
Zgodovina žarnice sega v leto 1802, ko je Thomas Alva Edison izumil prvo žarnico, njena zgradba pa je bila približno enaka današnji. Delovala je na ogleno nitko, ki je bila vpeta na dve platinasti žički in nameščena v stekleni bučki. V Sloveniji je prva žarnica zagorela leta 1881.
Ali ste vedeli, da so žarnice izdelane v različnih velikostih, jakostih in napetostnih razredih?
Poznamo več vrst žarnic, vendar pa nekatere od njih niso več v uporabi. Klasičnih žarnic na žarilno nitko se že nekaj let ne prodaja. Vsebovale so volframovo žarilno nitko, ki se je med prevajanjem električnega toka segrela, da je pričela žareti in oddajati svetlobo, bila je v prozorni stekleni bučki, v kateri je bil vakuum. Naslednja različica te žarnice je bila halogenska žarnica, ki ni vsebovala vakuuma, temveč je bila napolnjena s halogenskim plinom (jodom ali bromom), ki je kemično reagiral z materialom, iz katerega je bila žarilna nitka, in jo na ta način obnavljal. Tudi prodaja te žarnice je prepovedana s 1. septembrom 2018.
Obstajajo tudi fluorescenčne sijalke, ki so polnjene z živosrebrovo paro, zaradi česa oddajajo ultravijolično svetlobo, ki se na fluorescentni prevleki spremeni v svetlobo, najbolj priporočljive in varčne pa so LED-sijalke, ki izkoriščajo elektroluminiscenco (fizikalen pojav), pri kateri diode ob pretoku električnega toka oddajajo svetlobo. Te sijalke imajo daljšo življenjsko dobo, med uporabo se manj segrevajo, v primerjavi s klasično žarnico porabijo kar 8-krat manj električne energije, pomembno je tudi to, da ne vsebujejo nikakršnih plinov.
