Svetovalec

Že skoraj poletne temperature so nas spomnile, da je konec ogrevalne sezone pred vrati. Ob tem smo dobili več vprašanj uporabnikov: kdaj se kurilna sezona začne, kdaj konča in kako najbolj učinkovito ustvariti optimalno temperaturo v svojem domu ob čim manjši porabi.

Kdaj se začne ogrevalna sezona?

Začnimo s prakso. Odgovor je: kadarkoli želite. Občutki hladu oziroma zahteve po ogrevanju so med uporabniki zelo različni in prav nobene potrebe ni, da bi kogarkoli zeblo. Naj razložimo: V sistemu daljinskega ogrevanja je toplota ves čas na voljo, zato je možnost začetka ogrevanja kadarkoli - potreben je le zagon toplotne postaje, za kar pa se uporabniki odločate sami. Kaj to konkretno pomeni: V sistemu daljinskega ogrevanja v Ljubljani je 4.200 toplotnih postaj, ki skrbijo za prenos toplotne energije (to je konkretno vroče vode) v posamezne objekte. V kolikor toplotna postaja ni fizično zaprta in ima na zunanje temperature ustrezno nastavljene parametre, se ogrevanje sproži avtomatsko. V kolikor pa je toplotna postaja zaprta, mora uporabnik pozvati vzdrževalca te toplotne postaje, da jo zažene. V kolikor toplotno postajo vzdržujemo mi, torej Energetika Ljubljana, zagon toplotne postaje uredite z nami, v nasprotnem primeru pa se morate obrniti na vaše pooblaščene vzdrževalce toplotnih postaj oziroma najlažje kar na upravnike stavb. 

Kaj pa je v teoriji? Trajanje ogrevalne sezone je število dni med prvim in zadnjim dnem ogrevalne sezone. Računsko se določa na podlagi temperature zraka. Za prvi dan ogrevalne sezone se šteje dan po tistem, ko je v drugi polovici leta ob 21. uri (srednjeevropski zimski čas) tri dni zapored temperatura zraka nižja ali enaka +12 °C. Za zadnji dan ogrevalne sezone pa se šteje tretji zaporedni dan v prvi polovici leta, ko je ob 21. uri temperatura zraka višja od +12 °C in po tem dnevu ob 21. uri živo srebro trikrat zapored ne pade več pod omenjeno vrednost temperature zraka.

Trajanje ogrevalne sezone se lahko med posameznimi kraji in stanovanjskimi zgradbami močno razlikuje. Do teh razlik prihaja zaradi različnega podnebja, kakor tudi zaradi razlik v gradnji in toplotni izolaciji zgradb. Ker se trajanje ogrevalne sezone določa na podlagi temperature zraka, lega stanovanjske zgradbe ali bivalnega prostora bistveno vpliva na začetek in konec ogrevanja. 

Z naraščajočo nadmorsko višino temperatura zraka pada, zato je trajanje ogrevalne sezone v krajih z višjo nadmorsko višino daljše. Na dolžino ogrevalne sezone pomembno vplivata tudi dnevno trajanje sončevega sevanja - osojna ali prisojna lega in mikrolokacija zgradbe - mesto ali podeželje. Ogrevalna sezona po Sloveniji v večini nižinskih krajev z nadmorsko višino do 500 m traja okoli 6 do 8 mesecev. To pomeni, da mora biti naprava za ogrevanje v pripravljenosti od 4500 do 6000 ur. Letno tako deluje od 1500 do 2000 ur, še dodatnih 200 do 300 delovnih ur več pa se porabi v primeru ogrevanja sanitarne vode.