Svetovalec

Pred sto leti je bilo preprosto: premog in drva. Ta smo vrgli v peči, ki so poleg dima na preprost način greli prostore in vodo za umivanje in kuhanje. Danes imamo na voljo daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, kotle na pelete, kurilno olje, elektriko ... Plin lahko pridobivamo iz domače bioplinarne. Elektriko, ki nas greje, lahko pridobivamo kar na strehi, pravijo da zastonj. Imamo daljinsko ogrevanje in toplotne črpalke ... Pa še toplotne črpalke niso samo ene vrste, ampak zelo različne. Poleg tega imamo še sončne kolektorje. Aha: pa stekla obrnjena proti soncu tudi grejejo. Navsezadnje pa ne bi radi, da nas grejejo računi! Kaj storiti?

Iz uvoda je jasno, da je danes odločanje o pravem načinu ogrevanja bistveno bolj zahtevno kot nekoč. Zato bomo v naslednjih prispevkih »razčistili« nekaj ključnih pojmov.

Začnimo z energenti

Energijo za zadovoljevanje naših potreb dobimo iz različnih virov, ki jim pravimo ENERGENTI. Z izrazom energent označujemo snov, iz katere lahko neposredno ali s pretvorbo dobimo koristno energijo, to je npr. toplota na električni kuhalni plošči. Govorimo o energetskih virih, ki jih delimo na obnovljive in neobnovljive. Obnovljivi viri energije se nenehno obnavljajo. Mednje štejemo energijo sonca, vetra, vode, biomase in geotermalno energijo. Neobnovljive vire energije predstavljajo fosilna goriva – premog, nafta in naravni plin ter jedrska energija. Med njimi so fosilna goriva, ki so zaradi izpustov ogljikovega dioksida in posledic za globalno segrevaje vedno manj sprejemljiva.

To, da se eni viri obnavljajo in so zato okoljsko primernejši, pa še ne pomeni, da so zastonj. Tudi premog pod zemljo je zastonj, stane pa postopek, da premog pride v naš grelni aparat. Podobno velja za sonce, veter in vodo. Obnovljivi viri so sicer okoljsko bolj sprejemljivi, vendar so pogosto celo dražji od ostalih virov.